Samo pokrajina tolikih posebnosti lahko rodi posebno vino.

V geološkem pogledu je Kras edinstven svet. Planoto Kras, ki leži v jugozahodni Sloveniji in deloma sega čez mejo do Tržaškega zaliva v Italiji, geologi imenujejo matični Kras. To je svet apnenca, ki je topen v vodi. Tu so se začela prva raziskovanja jam, tu je človek postavil temelje krasoslovja in tu so kraški pojavi dobili ime. K njihovemu nastajanju so v geološki zgodovini pripomogle različne podnebne razmere, danes pa je za Kras značilen preplet mediteranske in celinske klime. Močna burja, hladnejše noči, a veliko sonca in toplote, primerne padavine, a zaradi sestave tal in poroznosti kamnin tudi pogosta suša.

Na tej kamniti planoti, ki mora preživeti brez površinskih voda, se je kraški človek naučil živeti. Iz na videz trde in puste pokrajine je ustvaril edinstveno kulturno krajino, eno najstarejših v Evropi. S kamnom je gradil, tisto malo zemlje, ki jo je narava namenila vmes, pa je skrbno uredil za kmetovanje. Davno tega je začel gojiti tudi udomačeno trto …

Kraška rdeča zemlja je nekaj posebnega.

Pomembna značilnost planote Kras so karbonatna tla, apnenec, na katerem je skozi milijone let nastajala rdeča zemlja, imenovana tudi terra rossa ali jerina. Znanstveniki sklepajo, da je rdeča zemlja davno preoblikovan sediment glin in ilovic s pomembno prisotnostjo netopnega ostanka apnencev in dolomitov ter različnih primesi. Med njimi ima pomembno vlogo prisotnost kremena oz. roženca, ki vpliva na kemijske in fizikalne lastnosti tal, ob prisotnosti železovega oksida pa daje zemlji značilno rdečo barvo. Na skladih apnencev iz različnih geoloških dob sta nastala dva osnovna tipa kraških tal, ki se razlikujta predvsem po globini in deležu prisotnega kremena.

Kraška tla so zaradi svoje sestave težka, a dobro odcedna in zračna. V poletnih mesecih brez dežja so lahko tudi sušna. Raziskave dokazujejo, da ima zmeren sušni stres za posledico večjo vsebnost rdečih barvil, ki so prepoznavna lastnost terana. Zaradi specifične zgradbe kraških tal lahko trta s svojimi koreninami, ki rastejo celo skozi razpoke v apnencu, doseže zelo globoke vodne vire. To je še ena posebnost kraškega okolja.