Presenetljivo arheološko odkritje: prazgodovinske grozdne peške.

Do nedavna so pisni viri omogočali sklepanje, da so trto na Krasu gojili že pred več kot dva tisoč leti. Zadnja arheološka izkopavanja v kletnem prostoru prazgodovinskega objekta, na mestu današnje vinoteke Grad Štanjel, so prinesla presenetljiva odkritja³ in so ta čas prestavila za vsaj pol tisočletja nazaj. Raziskovalci so v arheoloških plasteh našli zoglenela semena in plodove. Največjo pozornost so pritegnile številne zoglenele peške udomačene vinske trte, ki sodijo v čas začetka 4. st. pr. n. št. Med najdbami iz tega časa so tudi deli keramičnega silosa z ohranjenim t. i. venetskim napisom, ki predstavlja trenutno najstarejši napis na keramiki v Sloveniji. Arheometrične študije najdene keramike so pokazale, da je bila posoda izdelana lokalno in, glede na sledi alkohola in številnost pešk, namenjena predelavi in ne shranjevanju vina. Dragocena odkritja pričajo o obstoju vinarstva na Krasu v času prazgodovine, natančneje ob koncu starejše železne dobe.

Sloves terana skozi stoletja.

Raziskovalce zgodovine terana še vedno vznemirjajo zapisi rimskega pisca in učenjaka Plinija Starejšega (23 do 79 n. št.), ki je v svojih zapisih omenjal pucinsko vino, "… najbolj črno vino od vseh … ki raste ob Jadranskem morju, nedaleč od izvira Timava, na skalnatih hribih …" Plinij navaja, da je Livija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost pucinskemu vinu. Kljub nekaterim dvomom danes prevladuje prepričanje, da je opisoval teran. Tudi različni kasnejši dokumenti pričajo, da je bil teran dolga stoletja izjemno cenjen. V 13. stoletju so kmetje v tržaškem prostoru svoje dajatve vladarjem in zemljiškim gospodom lahko plačevali z vinom, s teranom in rebulo. O izvoru imena teran so razpravljali že v petnajstem stoletju. Ugledni pisci, ki so od 17. pa do začetka 20. stoletja opisovali vinogradništvo v tem delu Evrope, so teran omenjali kot pomembno in posebno vino. V drugi polovici 19. stoletja je trtna uš tudi na Krasu skorajda uničila vinograde, ki so jih zaradi dveh svetovnih vojn obnavljali počasi in z velikim trudom. Sloves terana pa ni nikoli presahnil. Z obnovami vinogradov se je ob koncu prejšnjega stoletja začel njegov preporod.

³ doc. dr. Manca Vinazza, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo