Latnik je svojevrsten simbol Krasa.

Skrbno negovani vinogradi bogatijo kraško kulturno krajino. Vse do druge polovice preteklega stoletja so na Krasu trte najpogosteje opirali na latnik, značilno kraško gojitveno obliko s stebri in prečnimi latami, ob katerih steblo trte doseže do 1,6 metra višine. Značilni latniki danes predstavljajo le še desetino kraških vinogradov, a ostajajo del žlahtne tradicije. Preostali del vinogradov je zasajen po klasičnem enokrakem ali dvokrakem sistemu guyot. Jeseni, ko se vinogradi obarvajo v paleto rdečih odtenkov in ustvarijo impresivne vedute, na Krasu zažari ikonična podoba njegove krajine.

Tradicionalno kletarjenje je ključ do dobrega terana.

Predelava grozdja in zorenje vina sta na Krasu vedno slonela na osebnih izkušnjah vinarja in lokalnem izročilu. V stoletjih, med dobrimi in slabšimi letinami ter posebej ob vseh značilnih lastnostih terana, se je na Krasu razvil značilen tehnološki postopek pridelave. Obrano grozdje predelajo v drozgo, nato sledi maceracija. To je naraven proces, v katerem se iz kožice jagod sprostijo dragocena rdeča barvila, iz pešk pa tudi tanini. Za teran je značilna visoka vsebnost skupnih kislin, predvsem jabolčne kisline, zato je v postopku predelave izjemno pomemben biološki razkis, naraven proces razgradnje jabolčne kisline v mlečno kislino. Ta nepogrešljiv proces v mladem vinu zniža koncentracijo kislin ter značilno vpliva na vonj in okus vina. Prava mala čarovnija, ki so jo pridelovalci terana poznali in prakticirali že nekoč, le da so takrat, brez sodobnih znanj, morali dati procesu razkisa več časa, vse tja do pomladi.

Vitovska grganja – bela posebnost Krasa.

Tudi nekatera bela vina so pravi ponos Krasa. Posebej cenjena je vitovska grganja, stara lokalna bela vinska sorta, ki odlično uspeva na slovenskem in italijanskem delu planote Kras. S svojo značilno aromo, ki spominja na mandlje, bogati vinsko ponudbo in poudarja raznolikost Krasa.